• ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
Menu
  • ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
0.00€ Cart
Stanovanjske politike
/
27 novembra, 2017

Zakaj spodbujamo rabo avtomobilov?

V Sloveniji se je število osebnih vozil v obdobju med letoma 2006 in 2015 povečalo za skoraj 99.000 (10 %), kar pomeni, da se sedaj po slovenskih cestah vozi nadpovprečno število osebnih vozil (523/1000 prebivalcev) glede na evropsko povprečje, ki se giblje okoli števila 500/1000 prebivalcev. Če naredimo primerjavo z avtomobilsko velesilo Nemčijo, kjer imajo največ 548 osebnih vozil na 1000 prebivalcev, lahko razberemo, da slovenski avtomobilski standard po številu vozil ne zaostaja dosti. Razlog za to morda tiči v tranziciji in posledično družbenih spremembah zadnjih 25 let, ko se je uvajal nov družbeni sistem. Manj jasno pa je, zakaj se v načinu upravljanja prostora niso izvedle bistvene spremembe, ki bi sodile v čas 21. stoletja, v korak z razvijajočo se družbo in vsemi drugimi naprednimi tehnologijami. Res je, da rabe avta ni mogoče izkoreniniti, saj je postal skoraj neizogiben del našega vsakdana, pa čeprav ima poleg svojih prednosti tudi slabosti. Vendar to ni primeren argument za ignoriranje vseh nastajajočih težav v prostorskem urejanju na področju transporta.

Če se ozremo na spodbude, so te lahko direktne, kot je recimo spodbuda v obliki nepovratnih sredstev, ki podpira nakup električnega vozila, ali v obliki davčne olajšave oziroma subvencije za najem posojila. Spodbude so lahko tudi indirektne in delujejo na podlagi vzročno-posledične zveze. Te spodbude rade ostanejo prikrite, zaradi močnih vzročno-posledičnih povezav pa so pogosto precej učinkovite. Na primer, zaradi nedostopnosti ustreznih bivalnih rešitev v mestih – še najbolj to velja za Ljubljano – ljudje rešujejo svoj stanovanjski problem na robu ali celo zunaj Ljubljane, v njeni posredni bližini. Podobna zgodba se je odvijala nedavno: pred gospodarsko krizo, ko so stanovanja povprečnemu človeku postajala vedno manj dostopna, so si ljudje stanovanja za še sprejemljivo ceno poiskali zunaj gosto poseljenih območij, v manjših mestih ali celo vaseh. Takšne bivalne rešitve so jih po vsej verjetnosti pahnile v spremenjen način bivanja, ki temelji na osebnem transportu. Vrtci in šole namreč niso več v neposredni bližini, prav tako služba ni le pet postaj mestnega avtobusa stran, temveč vsaj 30 ali 45 minut (morda celo več) vožnje z avtom od doma. Podobno so tudi popoldanske aktivnosti, druženje s prijatelji, pohajkovanje po mestu, vezane na vožnjo z avtom, kar za znosne logistične operacije kar naenkrat zahteva dva ali celo več avtov na družino, saj z enim ne zmorejo več opraviti vseh obveznosti vsakdana.

K sprejemljivosti takšnih razmer dodatno pripomore že zastareli plačni sistem, ki delodajalca obvezuje k temu, da delojemalcu povrne stroške prevoza na delo. Zato je za marsikoga povsem zadovoljivo, če se vsak dan vozi na delo iz Kranjske Gore ali Celja v Ljubljano, češ, saj je vsak prevoženi kilometer relativno dobro poplačan (0,18 €). Čeprav je takšen plačni sistem del socialne države in morda pravičen, pa ima na neki način tudi negativen vpliv na prostorsko razporeditev poselitve in pretirano obremenitev transportnih poti. Obenem pa ta oblika povračila stroška spodbuja družine k izseljevanju iz mest, v cenovno sprejemljivejša bivalna okolja.

Ni nujno, da se daljše vsakodnevne razdalje na poti do dela ali šole opravijo z zasebnim prevozom, uporabiti je mogoče tudi javni transport: ta utegne biti izjemno dobra izbira zaradi svoje učinkovitosti in dobrih zvez, vendar je v slovenskem prostoru daleč od uporabniku prijaznega prevoznega sistema. Poleg tega pa se mesta širijo precej neodvisno od že vzpostavljenih vozlišč javnega prometa, zlasti železnice. Dejansko to v prostoru pomeni, da so novi poslovni centri slabo povezani z železnico. Orišimo ta problem bolj slikovito: zaposleni, ki živi na primer v Kranju in dela v Ljubljani, v upravni stavbi Mercatorja na Dunajski cesti, običajno za to pot potrebuje 40 minut z osebnim avtom, 55 minut z avtobusom in 1 uro in 20 minut pri kombinaciji vlaka in avtobusa. Ko se soočiš s tem dejstvom, prideš do zaključka, da se je hitreje in udobneje usesti v avto in se zapeljati do službe, zato ne preseneča podatek, da glavnino potnikov Slovenskih železnic sestavljajo dijaki in študentje. Še večje nerazumevanje glede obstoječega stanja pri nas vzbuja urejenost javnega prevoza čez severno mejo in naprej, kjer so poslovni centri zgoščeni v neposredni bližini večjih postaj javnega prevoza, še posebej železniškega, ki po pravilu poteka po voznem redu. Ta zveznost je logična in precej samoumevna tudi vsakodnevnemu uporabniku. Dober javni prevoz, denimo z vlakom, je zanesljiv, udoben, hiter in ne zahteva izgube časa z iskanjem parkirnega mesta, zato slovenski uporabnik več kot nestrpno čaka, da se nekaj že premakne in da to področje končno vsaj poskusi postati uporabniku prijazno.

Podobne so težave s parkirnimi mesti, ki posredno spodbujajo rabo avtov. Namreč, skoraj po pravilu občinski prostorski načrti zahtevajo minimalno dve parkirni mesti na stanovanjsko enoto. Če se zdi, da je ta ureditveni pogoj za ruralno okolje več kot ustrezen, saj je tam raba avta skorajda obvezna, je to zahtevo težko utemeljevati za mestna okolja, kjer bi se morala spodbujati raba javnega prevoza, koles in hoje ter drugih alternativnih prevoznih sistemov, kot je program car share. S precej nepremišljenimi ureditvenimi pogoji pa nastajajo bizarne in protislovne situacije, ko denimo v novi stanovanjski soseski Brdo v Ljubljani dvosobnemu stanovanju (47,4 m2) v funkcionalni enoti F2 pripadata dve parkirni mesti v garaži s površino 25 m2. Do podobne protislovnosti pride denimo na zazidljivi parceli v velikosti 350 m2, znotraj katere je treba zagotoviti dve parkirni mesti in manevrski prostor za obračanje avta za pravilno priključitev na povezovalno cesto, kar znese ok. 75 m2 oziroma več kot 20 % dragocene parcele. In na tem mestu se zastavlja vprašanje, zakaj vlagati denar v javni prevoz, vzpostavitev kolesarskih mrež in drugo, če se ljudem vsiljuje zagotavljanje odvečnih parkirnih mest na lastnih površinah, s čimer se vzpostavlja povsem drugačen način bivanja oz. odnos do funkcioniranja urbanega okolja, kot ga navajajo smernice trajnostnega razvoja.

Res je, da svet ni sestavljen iz lego kock, ki jih je mogoče hitro na novo zložiti, zato bo prometna ureditev do nadaljnjega ostala na ravni, na kakršni je, mesta bodo organizirana tako, kot so bila do sedaj, in posledično bo težko popraviti napake preteklosti. Potem preostane le še to, da se v prihodnje izvajajo ukrepi, ki bodo konkretno prispevali k neprestanemu izboljševanju obstoječega stanja. Obenem pa se s prehodom na električna vozila v naslednjih desetletjih obeta priložnost za korenite in premišljene spremembe ter racionalizacijo celotnega prometnega sistema.

Besedilo in grafična oprema: Srđan Nađ in Urška Podlogar Kos

 

Celoletna naročnina

Mailchimp brez napisa
  • Celoletna naročnina

    25.00€
    Izberite možnosti
PrevPrejšnjiStanovanje Derčeva | Mertelj Vrabič Arhitekti
NaslednjiGalerija “R – Space”Next
Povezani članki
Loading...
ArhitekturaStanovanjske politike

Srđan Nađ, Urška Podlogar Kos: Vrstne hiše

27 decembra, 2017
Stanovanjske politike

Rezultati ankete med političnimi strankami o stanovanjskih politikah

4 maja, 2018
kolumneStanovanjske politike

Katarina Gomboc Čeh: V mestu, ki ne obstaja

17 februarja, 2022
ArhitekturakolumneStanovanjske politike

Srđan Nađ, Urška Podlogar Kos: Zakaj nimamo pravega »stanovanjskega sklada«?

20 februarja, 2020
ArhitekturaStanovanjske politike

Stanovanje za: 0,88 € na leto!

28 aprila, 2016
ArhitekturaStanovanjske politike

Matej Blenkuš: O prostorski zakonodaji

4 septembra, 2017
ArhitekturaRecenzijaStanovanjske politike

Gentrifikacija na filmu

24 decembra, 2019
ArhitekturaStanovanjske politike

Ko so trgi, ulice, parki in igrišča več kot le zunanja ureditev

22 avgusta, 2017
1 2 … 7

Revija Outsider

Revija Outsider je prejela Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture. Kot piše v utemeljitvi, sta revija in spletni portal Outsider nov slovenski medij o kulturi in družbi, ki si prizadeva za poznavalski in hkrati distanciran pogled na prostor. Ekipa arhitektov, ki skrbi za njen obstoj, je nagrajena za inovativnost pri širjenju zavedanja o arhitekturi in prostoru v kontekstu širše kulture in širše javnosti ter za vztrajnost na vsebinski in finančni neodvisnosti.

Z DONACIJO OMOGOČATE OBSTOJ SPLETNE STRANI REVIJE OUTSIDER

Envelope Facebook Instagram Twitter
Mailchimp brez napisa
  • 2021 Outsider
  • Z.O.P. – zavod za oblikovanje prostora
  • Ulica aktivistov 6
  • 1000 Ljubljana
  • SI 71800026
We use cookies on our website to give you the most relevant experience by remembering your preferences and repeat visits. By clicking “Accept All”, you consent to the use of ALL the cookies. However, you may visit "Cookie Settings" to provide a controlled consent.
Cookie SettingsAccept All
Manage consent

Privacy Overview

This website uses cookies to improve your experience while you navigate through the website. Out of these, the cookies that are categorized as necessary are stored on your browser as they are essential for the working of basic functionalities of the website. We also use third-party cookies that help us analyze and understand how you use this website. These cookies will be stored in your browser only with your consent. You also have the option to opt-out of these cookies. But opting out of some of these cookies may affect your browsing experience.

Necessary
Vedno omogočeno
Necessary cookies are absolutely essential for the website to function properly. These cookies ensure basic functionalities and security features of the website, anonymously.
PiškotekTrajanjeOpis
_abck1 yearThis cookie is used to detect and defend when a client attempt to replay a cookie.This cookie manages the interaction with online bots and takes the appropriate actions.
bm_sz4 hoursThis cookie is set by the provider Akamai Bot Manager. This cookie is used to manage the interaction with the online bots. It also helps in fraud preventions
cookielawinfo-checkbox-advertisement1 yearSet by the GDPR Cookie Consent plugin, this cookie is used to record the user consent for the cookies in the "Advertisement" category .
cookielawinfo-checkbox-analytics11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics".
cookielawinfo-checkbox-functional11 monthsThe cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional".
cookielawinfo-checkbox-necessary11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary".
cookielawinfo-checkbox-others11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other.
cookielawinfo-checkbox-performance11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance".
elementorneverThis cookie is used by the website's WordPress theme. It allows the website owner to implement or change the website's content in real-time.
PH_HPXY_CHECKsessionThis cookie is used to save the information about the current session.
PHPSESSIDsessionThis cookie is native to PHP applications. The cookie is used to store and identify a users' unique session ID for the purpose of managing user session on the website. The cookie is a session cookies and is deleted when all the browser windows are closed.
ts3 yearsPayPal sets this cookie to enable secure transactions through PayPal.
ts_c3 yearsThis cookie is provided by PayPal when a website is in association with PayPal payment function. This cookie is used to make safe payment through PayPal.
viewed_cookie_policy11 monthsThe cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data.
Functional
Functional cookies help to perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collect feedbacks, and other third-party features.
PiškotekTrajanjeOpis
akavpau_ppsdsessionThis cookie is provided by Paypal. The cookie is used in context with transactions on the website.
nsidsessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
tsrce3 daysThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
x-pp-ssessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to process payments from the site.
Performance
Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.
Analytics
Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.
PiškotekTrajanjeOpis
CONSENT16 years 2 months 13 days 15 hoursYouTube sets this cookie via embedded youtube-videos and registers anonymous statistical data.
Advertisement
Advertisement cookies are used to provide visitors with relevant ads and marketing campaigns. These cookies track visitors across websites and collect information to provide customized ads.
PiškotekTrajanjeOpis
IDE1 year 24 daysGoogle DoubleClick IDE cookies are used to store information about how the user uses the website to present them with relevant ads and according to the user profile.
test_cookie15 minutesThe test_cookie is set by doubleclick.net and is used to determine if the user's browser supports cookies.
VISITOR_INFO1_LIVE5 months 27 daysA cookie set by YouTube to measure bandwidth that determines whether the user gets the new or old player interface.
YSCsessionYSC cookie is set by Youtube and is used to track the views of embedded videos on Youtube pages.
yt-remote-connected-devicesneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt-remote-device-idneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt.innertube::nextIdneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
yt.innertube::requestsneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
Others
Other uncategorized cookies are those that are being analyzed and have not been classified into a category as yet.
PiškotekTrajanjeOpis
enforce_policy1 yearNo description available.
KHcl0EuY7AKSMgfvHl7J5E7hPtK20 yearsNo description available.
LANG9 hoursNo description
sc_f5 yearsNo description available.
x-cdnsessionNo description available.
SAVE & ACCEPT
Powered by CookieYes Logo