Pecenko.0224naslovnica
Živa Pečenko: Zakaj krajinskoarhitekturni natečaj

Nedavno je Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) objavila zaključno poročilo javnega projektnega natečaja Ureditev priobalnega pasu med Koprom in Izolo. Ker je kakovostnih krajinskih natečajev, ki bi vključevali in zahtevali sodobno krajinsko arhitekturo, v Sloveniji malo, bom sprva natečaj kratko predstavila. V nadaljevanju bom nekaj misli namenila tudi sami problematiki natečajev v krajinskem oblikovanju.

Natečajno območje obsega priobalni pas od kopališča Žusterna v Kopru do avtokampa Jadranka v Izoli. Ker bosta Mestna občina Koper in Občina Izola za izvedbo pridobivali evropska sredstva, sta se v skladu z direktivami EU za načrtovanje prostora dolžni zavezati blaženju podnebnih sprememb, trajnostni rabi morskih virov, preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja ter varstvu oz. obnovi vodnih habitatov in biotske pestrosti. Natečajno območje je zelo bogato z naravno in kulturno dediščino. Na območju so prisotna arheološka najdišča, razbitina čezoceanske potniške ladje Rex, ob obali pa je potekala tudi železniška proga Parenzana. Na območju se nahaja rižanski vodovod, ki je zavarovan kot profana stavbna dediščina. Ob obali raste znameniti drevored pinij, varovan kot vrtnoarhitekturna dediščina. Varstvo narave je na obravnavanem območju usmerjeno v varovanje klifov, rastišča morske rastline pozejdonke, morskih travnikov in drugih habitatnih tipov. Občini želita prostor urediti za rekreacijo, kopanje in turizem, povečati dostopnost, ohranjati naravo ter prezentirati kulturno dediščino.

Na natečaju je zmagala ekipa krajinskih arhitektk, ki jo sestavljajo Ana Tepina, Jana Kozamernik, Maja Vodlan, Saša Kolman, Zala Dimc z arhitektoma Markom Koritnikom in Martino Tepino. Avtorji obravnavano območje prepoznavajo kot pomembno območje slovenske obale in ga obravnavajo kot enotno potezo s posameznimi programskimi nadgradnjami. Program je bolj zgoščen na območjih z urbanim zaledjem, osrednji naravni del pa je programsko bolj usmerjen v prezentacijo dediščine.

Elaborat prepoznava odprtost prostora, vedute na morje in silhueto Izole ter Kopra kot posebno kvaliteto. Menim, da avtorji smiselno oblikujejo tudi vegetacijski pokrov, s številnimi drevesi in grmovnicami. Vegetacija mestoma dopolnjuje obstoječi drevored pinij, vendar z umikom proti kopnemu omogoča odprte poglede na morje. Zelene prvine so v luči blaženja podnebnih sprememb in večanja ekološke vloge prostora pomemben del krajinskih ureditev. Prvonagrajeni elaborat vlogo rastlinskih elementov prepozna in jo s kakovostnim oblikovanjem nadgradi.

Prvonagrajena rešitev natečaja Ureditev priobalnega pasu med Koprom in Izolo. Programska shema in prostorski prikaz Jadranke. Avtorji: krajinske arhitektke Ana Tepina, Jana Kozamernik, Maja Vodlan, Saša Kolman, Zala Dimc z arhitektoma Markom Koritnikom in Martino Tepino. Vir: ZAPS

Prvonagrajena rešitev natečaja Ureditev priobalnega pasu med Koprom in Izolo. Območje med Mandračem in Žusterno. Pri ureditvi je večji poudarek na zasaditvi, tlakovanih površin pa je razmeroma malo, tam, kjer so nujne. Predlagana ureditev je zaradi tega bolj ekološka in skladna z EU direktivami. Avtorji: krajinske arhitektke Ana Tepina, Jana Kozamernik, Maja Vodlan, Saša Kolman, Zala Dimc z arhitektoma Markom Koritnikom in Martino Tepino. Vir: ZAPS

Drugo nagrado je prejela skupina krajinskih arhitektov z arhitekti: Matej Kučina, Nika Čufer, Petra Lešek, Deja Đukić, Tatjana Kotnik, Andrija Kandić, Tanja Paulin, Jurij Kobe, Nataša Blažko, Ina Radšel, Petar Rakočević. Poročilo natečajne komisije izpostavlja, da rešitev inovativno zasnuje celovito in prepoznavno zasnovo obalne promenade med Žusterno ter Jadranko. Avtorji predvidijo manj posegov v prostor in v največji možni meri ponovno uporabijo ter reciklirajo že obstoječe ureditve. Podobno kot prvonagrajena rešitev pri oblikovanju prostora omogočijo odprte poglede proti morju.

Drugonagrajena rešitev natečaja Ureditev priobalnega pasu med Koprom in Izolo. Avtorji: Matej Kučina, Nika Čufer, Petra Lešek, Deja Đukić, Tatjana Kotnik, Andrija Kandić, Tanja Paulin, Jurij Kobe, Nataša Blažko, Ina Radšel, Petar Rakočević. Vir: ZAPS

Drugonagrajena rešitev natečaja Ureditev priobalnega pasu med Koprom in Izolo. Avtorji predlagajo sodobno krajinsko ureditev, tematske točke, namenjene biodiverziteti. Avtorji: Matej Kučina, Nika Čufer, Petra Lešek, Deja Đukić, Tatjana Kotnik, Andrija Kandić, Tanja Paulin, Jurij Kobe, Nataša Blažko, Ina Radšel, Petar Rakočević. Vir: ZAPS

Tretjo nagrado je prejela skupina krajinskih arhitektk, ki jo sestavljajo Ana Kučan, Pia Kante, Lara Gligić z arhitektkami Vesno Draksler, Zalo Košnik, Leo Lipovšek in Lauro Klenovšek. Natečajno poročilo komisije ugotavlja, da avtorji dragocen obmorski prostor dojemajo kot izredno priložnost za dopolnitev zelene poteze drevoreda in urejeno obalo s pešpotjo ter historično potezo Parenzane, kar poveča atraktivnost prostora. Tudi ta elaborat pri oblikovanju upošteva odprte poglede proti morju. Avtorji prostorske rešitve zastavijo v duhu sodobne krajinskoarhitekturne paradigme.

Tretjenagrajena rešitev natečaja Ureditev priobalnega pasu med Koprom in Izolo. Avtorice: Ana Kučan, Pia Kante, Lara Gligić z arhitektkami Vesno Draksler, Zalo Košnik, Leo Lipovšek in Lauro Klenovšek. Vir: ZAPS

Tretjenagrajena rešitev natečaja Ureditev priobalnega pasu med Koprom in Izolo. Elaborat predlaga ekološko ureditev zelenega priobalnega pasu z nizkim rastjem. Avtorice: Ana Kučan, Pia Kante, Lara Gligić z arhitektkami Vesno Draksler, Zalo Košnik, Leo Lipovšek in Lauro Klenovšek. Vir: ZAPS

Natečaj Ureditev priobalnega pasu med Koprom in Izolo je redek primer javnih projektnih krajinskoarhitekturnih natečajev zadnjih let, ki je zahteval sodobno krajinsko oblikovanje. Občine nove parkovne ureditve in druge zelene površine le redko načrtujejo z javnim anonimnim krajinskoarhitekturnim natečajem. V kolikor ga občina sploh organizira, je parkovna ureditev večkrat obravnavana zgolj na idejni, konceptualni ravni, večji poudarek pa velja projektnemu delu, običajno zgradbi. Tako je bilo denimo pri natečaju za Baragovo semenišče ali pa pri natečaju Urbanizem Roška. Nagrajene so po navadi tiste rešitve, ki dobro rešujejo arhitekturo, kakovost krajinske arhitekture pa je sekundarnega pomena in v podrejeni vlogi. To predstavlja slabo prakso, saj so prebivalci mest večkrat zelo občutljivi ravno na spremembe v odprtem prostoru. Tudi v natečajnih komisijah manjkajo krajinski arhitekti, ki se zavedajo sodobnih izzivov v krajinskem oblikovanju, podnebne problematike, večanja biodiverzitete, reciklaže virov, problematike odvečne padavinske vode in varstva okolja v krajinskem oblikovanju. Nenazadnje takšne pristope k urejanju odprtega prostora zagovarjajo tudi EU direktive. Natečajne naloge so glede krajinske arhitekture večkrat programsko slabo zastavljene, neartikulirane in nesodobne. Zelo pomemben in večkrat spregledan kriterij pri ocenjevanju natečajnih krajinskoarhitekturnih predlogov je vidik vzdrževanja zelenih površin. Sodobne zasaditve so zasnovane tako, da je vzdrževalnih ukrepov in posledično tudi stroškov, porabljene energije in onesnaževanja čim manj. S problematiko vzdrževanja razsežnih tratnih površin se sooča mesto Koper, ki ima dva nova parka. Pri koprskem mestnem parku je bil izveden vabljeni natečaj, kjer je vstopnico za sodelovanje dobilo pet arhitekturnih podjetij in nobeno krajinskoarhitekturno. Takšna praksa ni demokratična, saj je šlo za izrazito krajinskoarhitekturno nalogo. Ni nenavadno, da so na javnem anonimnem krajinskoarhitekturnem natečaju Ureditev priobalnega pasu med Koprom in Izolo prvo, drugo in tretjo nagrado prejele ekipe z vodilnimi slovenskimi krajinskimi arhitekti, ki so svoje znanje o krajinski arhitekturi na anonimen način dokazale in docela upravičile. Poleg tega bi spomnila na problematiko načrtovanja parka Semedela z javnim razpisom, čeprav je investicija presegala 2,5 milijona evrov. Po zakonu o javnem naročanju (ZJN-3) mora občina pri takšnih investicijah razpisati javni anonimni natečaj. Posel je pridobil arhitekturni biro brez odmevnejših referenc iz krajinske arhitekture. Žalosti me, da je izvedeni park z zasipavanjem morja tako grobo posegel v naravne danosti prostora. Slovenska obala je majhna in zato toliko bolj dragocena. Zaradi tega bi morali posege v prostor načrtovati na vrhunski ravni. Ravno z javnim natečajem nenazadnje zagotovljamo načelo anonimnosti, demokratičnosti in strokovnosti. Na srečo so za nadaljnjo ureditev obale med Koprom in Izolo razpisali javni anonimni natečaj in pridobili zelo kakovostne krajinske rešitve.

V Nemčiji je za razliko od Slovenije ponudba krajinskoarhitekturnih natečajev zelo velika. Kot projektant si lahko izbiraš naloge, ki te resnično zanimajo. Mesta pri načrtovanju odprtega in zelenega prostora (nem. Freiraum und Landschaft) vedno pokličejo krajinskoarhitekturne biroje. Tudi mesto Göttingen, kjer živim in delam, je leta 2022 razpisalo anonimni krajinski natečaj za preoblikovanje parka Cheltenham. Mesto je najprej objavilo preliminarni razpis, na katerega se je na osnovi referenc prijavilo 15 krajinskoarhitekturnih birojev. Pri pripravi natečajne naloge so upoštevali želje ljudi, izražene na delavnicah, ki jih je organiziralo mesto. Poleg tega so pri nalogi zahtevali krajinske rešitve, ki odgovarjajo na sodobna strokovna vprašanja. Glavni poudarki so bili blaženje podnebnih sprememb, večanje biodiverzitete in sonaravno odvajanje padavinske vode. V zasnovo so morali projektanti vključiti tudi vidik ekološkega vzdrževanja. Prispele elaborate je ocenjevala komisija, pretežno sestavljena iz krajinskih arhitektov različnih profilov, od akademikov do priznanih projektantov v praksi in lokalnih krajinarjev. Mesto je na ta način pridobilo veliko zelo zanimivih predlogov za nadaljnji razvoj parka. V park bodo investirali 3 milijone evrov, z izvedbo pa so že pričeli. Slovenskim občinam bi takšno prakso zelo priporočala. Na ta način mesta spodbujajo kakovostne krajinskoarhitekturne rešitve, ki ljudem in okolju veliko doprinesejo. Pred razpisom natečaja morajo občine o novem programu dobro razmisliti, ga strokovno utemeljiti, lokalne prebivalce pa povabiti k sodelovanju in nabiranju idej. Želela bi si tudi, da občine v odprti zeleni prostor investirajo več, zlasti pri zasaditvah in zelenih prvinah, pa tudi pri programskih nadgradnjah odprtega prostora.

Prvonagrajena rešitev za park Cheltenham v Göttingenu. Na perspektivi opazimo rastlinsko muldo za zbiranje odvečne deževnice pred naravnim igriščem z vodo in kamni. Avtorji so si novo podobo parka zamislili kot zeleno podnebno oazo. Avtorji: Querfeldeins, Dresden

Ker tudi sama delam v krajinskoarhitekturni projektivi, menim, da je delo na natečajih častno in v javnem interesu. Arhitekturnim in krajinskoarhitekturnim birojem je priprava natečajnega predloga v finančno breme, če na natečaju ne zmagajo. Nemški biroji si to zaradi živahnega trga in višjih projektantskih cen lahko privoščijo. V Sloveniji je ZAPS januarja letos natečajem posvetil strokovni zbor, ki je odprl številne zanimive razmisleke. Morda bi slovenske občine na natečajih pridobile več rešitev, če bi se število zahtevanih grafičnih prikazov pri elaboratih zmanjšalo. Sodelovanje na natečaju je po navadi zaradi obsega dela finančno in strokovno zelo zahtevno. Po drugi strani pa projektant ravno na ta način svoje oblikovalsko znanje dodatno brusi in prispeva k bogatitvi prostorske kulture.

Naslovnica: Prvonagrajena rešitev natečaja Ureditev priobalnega pasu med Koprom in Izolo. Avtorji: krajinske arhitektke Ana Tepina, Jana Kozamernik, Maja Vodlan, Saša Kolman, Zala Dimc z arhitektoma Markom Koritnikom in Martino Tepino. Vir: ZAPS

Napisala: Živa Pečenko

 

Viri:

Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije. 2024. Ureditev priobalnega pasu med Koprom in Izolo. Javna objava rezultatov.
https://zaps.si/natecaji/ureditev-priobalnega-pasu-med-koprom-in-izolo/ (20. 2. 2024)

Stadt Göttingen. 2022. Cheltenhampark. Göttingen. https://www.goettingen.de/portal/seiten/cheltenhampark-900000984-25480.html (20. 2. 2024)

Querfeldeins. 2024. Neugestaltung Cheltenhampark, Göttingen.
https://www.querfeldeins.de/cheltenhampark-goettingen/ (20. 2. 2024)

Ž. Pečenko. 2022. Blišč in beda mladih krajinskih arhitektov. Outsider, revija, ki presega meje.
https://outsider.si/ziva-pecenko-blisc-in-beda-mladih-slovenskih-krajinskih-arhitektov/ (20. 2. 2024)

Ž. Pečenko. 2021. Kateri park bi raje obiskali? Outsider, revija, ki presega meje.
https://outsider.si/ziva-pecenko-kateri-park-bi-raje-obiskali/ (20. 2. 2024)

Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije. 2024. 4. zbor ZAPS: Poročilo o dogodku.
https://zaps.si/vse-novice/4-zbor-zaps-porocilo-o-dogodku/ (20. 2. 2024)

One Response

Mailchimp brez napisa

Povezani članki