Danes, v petek, 22.5. 2020, sem vabljen na 19. nujno sejo DZ, Odbora za kulturo na temo prenove Plečnikovega stadiona (link).

Seja je sklicana na podlagi Civilne pobude za ohranitev Plečnikovega stadiona v izvirni obliki (pobudo preberite na tej povezavi). Na sejo je vabljen širok krog strokovne javnosti, predstavniki zavoda ZVKDS, MOL, investitorjev …

Ker sem trenutno kot arhitekt zaposlen s prenovo neke druge kulturne dediščine, se seje žal ne morem udeležiti. Sem pa strnil nekaj stališč glede Plečnikovega stadiona in njegove kontroverzne obnove.

  1. Projekt za prenovo stadiona je rezultat pravnih postopkov. Če je bilo karkoli izvedeno nezakonito, bi moral kateri koli kršitelj odgovarjati.
  2. Projekt je oprt na strokovnih podlogah ZVKSD (Zavoda za varstvo kulturne dediščine) in njihovemu soglasju (oz. mnenju). Vsi Plečnikovi elementi naj bi bili ali obnovljeni ali rekonstruirani. Oba pristopa sta strokovno ustrezna s strani konservatorske stroke. Če je bil postopek sporen ali obstaja sum na koruptivna dejanja, naj odgovorne službe to dokažejo in ustrezno ukrepajo.
  3. Projekt temelji na smernicah mestnih urbanistov (Janez Koželj). Če bo projekt urbanistično neuspešen, je to njihova strokovna odgovornost, kot tudi, če bo uspešen.
  4. Projekt nemškega arhitekturnega biroja GMP za prenovo je pripravljen po najvišjih strokovnih merilih. Reference biroja dokazujejo najvišji nivo usposobljenosti in kakovosti (primer: obnova berlinskega stadiona iz leta 1936). Preplet starega in novega je po mojem mnenju uravnovešen in spoštljiv. (link)
  5. Moje mnenje je, da Ljubljana ne potrebuje še enega velikega nogometnega stadiona, saj že obstoječi novi stadion v Stožicah presega potrebe mesta. Poleg tega je prometna infrastruktura bistveno manj primerna za množične dogodke, kot v Stožicah.
  6. Moje mnenje je, da je zgoščevanje programov na tem mestu zelo smiselno in se mi zato ne zdi problematična gradnja stolpnice in stolpičev ob stadionu.
  7. Moje mnenje je, da bi lahko stadion ostal v izvirni obliki kot mestni rekreativni in prireditveni park in da bi bila to dobra rešitev. Glede funkcije pa menim, da bi lahko bila bolj pestra, kot je bil izvorni program, kakršnega predlaga Civilna pobuda.
  8. Moje mnenje je, da bi morala biti vsa nasprotovanja gradnji v okviru legalnih postopkov. Metanje polen investitorju pod noge in osebne diskreditacije kogarkoli v postopku (kot lahko beremo v gradivu sklica seje!) ni produktivno za nikogar in lahko rezultira v še nadaljnjo dolgoletno degradacijo prostora (primer Kolizej) in dolgoročno v slabšo rešitev (primer Šumi).
  9. Opozarjam, da pri prenovi Plečnikovega stadiona obstaja tveganje, da investicija “nasede”. Najslabši možni scenarij je, da nastane še ena ogromna gradbena jama, ki je še dolgo ne bo nihče sposoben zapreti. Naloga politike in javnih odločevalcev je, da predvidite mehanizme in ukrepe, da se to ne bo zgodilo. Nedaleč stran je že ogromno propadajoče gradbišče ob ogromnem stadionu.
  10. Na splošno glede vseh prihodnjih večjih posegov v prostor menim, da bi morali te izzive urejati kreativno z javnim konsenzom. Namesto, da je naš pogled obrnjen v preteklost in da rešujemo probleme za nazaj, ga obrnimo raje v prihodnost. Občine in druge javne institucije bi morale v najzgodnejših fazah organizirati javne delavnice, ki bi vključevala vse: od investitorjev, stroke, do nevladnih organizacij in posameznikov. To ni nič novega, razvitejša mesta takšne pristope že nekaj let uspešno uporabljajo.

Želim konstruktivno, plodovito in tehtno sejo.

Matevž Granda

Celoletna naročnina

Ena misel na “Matevž Granda: Nujna seja o Plečnikovem stadionu

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja