Zmanjkuje nam časa!
Vsem nam zmanjkuje časa, da se soočimo s podnebno krizo in preprečimo katastrofalne in nepovratne posledice, preden bo povsem prepozno. Če bi imeli čas, bi v razvlečen uvod še lahko vključili oguljeno frazo “leto je naokoli”, ali pa “ozrimo se v preteklo leto”…
Upam si predpostaviti, da so arhitekti (ali pa vsaj dobri arhitekti) vsesplošno okoljsko dobro ozaveščeni in odgovorni, ter da niso pri snovanju novih stavb prijazni le do ljudi, ampak tudi do okolja. Tako lahko danes v sleherni dobri arhitekturi prepoznamo trajnostno naravnanost. Nekatere projekte okoljska ozaveščenost preveva in jo opazimo že na prvi pogled, drugi svoj okoljski vidik skrivajo in ga opazimo šele ob tehtnem premisleku in premlevanju alternativ določene naloge. Če bi imeli čas, bi se na to temo lahko precej bolj razpisali.
Predstavljamo pet projektov, objavljenih v preteklem letu, ki izstopajo z dobrimi in premišljenimi rešitvami in občutljivim posluhom do okolja. Če bi imeli čas, bi jih lahko našteli še veliko več.
Ko opisujemo uspešen arhitekturni poseg velikokrat govorimo o preudarnem konceptu, o estestkih presežkih in o pozitivnih socialnih učinkih. Redko pa vse superlative podprejo tudi znanstvene meritve. Pri Terciarnem gozdu so svojo dobro besedo poleg arhitekturnih piscev dodali tudi francoska meteorološka organizacija in pariška agencija za okolje. Obe organizaciji sta projekt uvrstili na seznam referenčnih projektov za ozelenitve francoskih urbanih središč.
Hiša Mandrova, Eva Pavlič Seifert, Aljaž Celarc
Prenova dotrajane tradicionalne hiše je nastala brez nas arhitektov! Kurja polt. Drhtavica. Le kaj dobrega sploh lahko nastane brez nas?
Empatičen par se je prenove lotil brez predhodnih izkušenj in s tankočutnim opazovanjem dediščine in vernakularne arhitekture. Hiša naj služi kot zgled nam arhitektom.
Tiskana hiša iz gline Tecla, Mario Cucinella
Medijsko izjemno izpostavljenega projekta najbrž ne bi bilo potrebno ponovno omenjati, a glede na inovativnost in potencial, ga vseeno uvrščamo v izbor. »Tecla se odziva na vse hujše podnebne razmere, na potrebo po gradnji trajnostnih bivališč in na globalno stanovanjsko krizo, s katero se bomo morali soočiti zlasti v kontekstu naravnih nesreč in množičnih migracij,” o pomenu projekta razmišlja arhitekt.
Testna ureditev dela starega jedra Solkana, Prostorož
Začasna ureditev Trga Marka Pleničiča v starem jedru Solkana, znanem povsem po svoji mizarski tradiciji, je ponoven prikaz dobrega sodelovanja med arhitekti in prebivalci. Tovrstno usklajeno sodelovanje je v mestnih ureditvah velikokrat zapostaljeno. “Pomembno je, da vsi skupaj naredimo čim več dobrih participativnih projektov, da bo to postalo del običajne prakse,” pravi Alenka Korenjak. Projekt je namesto parkirnih mest v srčiko trga postavil druženje in srečevanje pod drevesi.
Otroška bolnišnica iz zbite zemlje, Renzo Piano
»Želimo uporabiti vire zemlje, vode in sonca – največje, najresničnejše dosežke modernosti,« projekt nove otroške kirurške klinike opiše Renzo Piano, ki se pri številnih projektih ukvarja s premišljenim (pogosto) high-tech rešitvami, ki pripomorejo k dobremu počutju uporabnikov, energetski učinkovitosti ter trajnostni gradnji. Tokrat je v svoj nabor materialov vključil tudi zbito zemljo. Glede na odmevnost projekta in ugled biroja, se lahko nadejamo, da se bo za gradnjo z zemljo v prihodnosti odločalo vse več naročnikov.
Secular Retreat, Peter Zumthor
Tudi beton, jeklo in steklo lahko ustvarijo okoljsko ozaveščen projekt. Tako trdi Peter Zumthor, ki na trajnostno gradnjo gleda nekoliko drugače in pravi, da snuje hiše za sto, ali celo dvesto let in s tem same opravičujejo svoj obstoj. Misel celo nadgradi, da bodo njegove hiše, ki uporabljajo gradbene materiale v osnovnih, surovih stanjih, producirale “dobre” ruševine. Ob (zasluženem) privilegiju, kjer čas, denar in naročnik omogočata tak pristop, ta logika zagotovo drži.
Besedilo in izbor: Gašper Fabijan
