Arhitekturni jezik je prepreden s klišeji; v stroki radi govorimo o »potencialu« prostora; kjer laiki vidijo odprt in vabljiv ambient, arhitekti raje rečemo, da prostor »steče«; starejši občani posedejo na klopi, mi pa se spočijemu na »urbanem pohištvu«; mimoidoči prečkajo trg, mi pa se pogosteje sprehodimo skozi »dnevno sobo mesta«. Takšni izrazi včasih delujejo nekoliko…
Nadaljuj z branjem
Italijanski arhitekt in kartograf Giambattista Nolli je danes najbolj znan po svojem zemljevidu Rima iz leta 1748. Posnetek stanja Večnega mesta se ni proslavil le zaradi svojih monumentalnih dimenzij (skoraj 2×2 m) in izredne natančnosti (zemljevid je za podlogo planskim dokumentom mestna uprava uporabljala do sedemdesetih let dvajsetega stoletja), ampak tudi zaradi načina upodobitve javnega…
Nadaljuj z branjem
Če družboslovje zaradi svoje ekonomske »neproduktivnosti« ne bo kmalu ukinjeno, bodo družboslovci prihodnosti lahko pri podrobnem preučevanju absurdnih političnih in kulturnih dosežkov v Republiki Sloveniji na začetku novega tisočletja odkrili prav zanimive, večinoma štiriletne krivulje. Vrhuncu ene izmed takih družbenopolitičnih krivulj se ravnokar bližamo: čez deset dni bodo lokalne volitve, ki bodo za nazaj osmislile…
Nadaljuj z branjem
Nedavna anketa Mestne občine Ljubljana o vprašanju, kaj storiti s praznino Trga Republike, se je končala z nadvse razveseljivim sklepom: kljub temu, da so se občasno pojavljali pozivi k »zapolnjenju« »neizkoriščenega« trga sredi Ljubljane s prireditvami, drevesi in klopmi, je tako med stroko kot javnostjo prevladalo mnenje, da naj praznina ostane – prazna. »Praznina« je…
Nadaljuj z branjem
Dežela kranjska nima lepšga kraja, ko je z okolšno ta, podoba raja. Za Bled Prešernove besede še danes veljajo v enaki meri kot pred skoraj dvema stoletjema, v času pisanja Krsta pri Savici. Podoba alpske idile z jezerom, cerkvico, gradom na pečinah in zasneženimi vršaci v ozadju je postala slovenski turistični kliše, tako da ga…
Nadaljuj z branjem
Danes je za nekatere futurističen in vizionarski dan, za druge pa praznik norosti. Sredi kranjskega krožišča se bo namreč ob treh popoldne utelesil nov spomenik: spomenik bitcoinu. Pozabimo na debate in nesoglasja okrog Spomenika žrtvam vseh vojn na Kongresnem trgu v Ljubljani, pozabimo tudi na obtožbe, da si je Mladinska knjiga pod pretvezo slavljenja Borisa…
Nadaljuj z branjem
Na ljubljanski Trg republike se je začasno preselila monumentalna brutalistična fontana iz ameriškega Baltimora. Pravzaprav ne gre toliko za fontano kot pa za monumentalno in urbanistično razgibano strukturo pomanjšanega utopičnega mesta. Tudi ne gre ravno za urbano vodno infrastrukturo, ampak prej za branik javnega prostora in svobode govora. In, kar je najpomembnejše: McKeldinova fontana v…
Nadaljuj z branjem
V sredo in četrtek 21. in 22. februarja se bo v Mestnem muzeju Ljubljana odvil dvodnevni mednarodni simpozij Nonument: Mapiranje in arhiviranje javnih prostorov. Pojem Nonument označuje arhitekturo, spomenike in javne prostore 20. stoletja, ki so zaradi političnih in družbenih sprememb bodisi dobili nov simbolen pomen bodisi ga izgubili. Med Nonumente sodijo npr. spomeniki preteklih…
Nadaljuj z branjem
Posamezni del – terasa v izmeri 68 m2, del podhoda na naslovu Titov trg, 6000 Koper. Izklicna cena: 56.300 eur. Za standardnimi skopimi podatki javne dražbe, ki jo v sredo 30. avgusta organizira stečajni upravitelj podjetja MTN Inženiring, se skriva precej bolj nestandardna nepremičnina: t.i. Mala loža ob robu osrednjega Koprskega mestnega trga. Loža je…
Nadaljuj z branjem
Cesar Jožef II. je bil med svojimi številnimi sorodniki v vseh osmih stoletjih zgodovine Habsburžanov verjetno edini, ki je premogel vsaj malo revolucionarne žilice. Ta se ni kazala le v ukinjanju samostanov in podržavljanju cerkvenih posesti ter preobrazbi raznolikih podedovanih habsburških dežel v eno monarhijo z enotno upravo, ampak tudi v majhnih, manj opaznih, pa…
Nadaljuj z branjem
Ljubljana je nepopolnjeno mesto – o tem smo pred kratkim že pisali. Tudi v časih, ko se je slovenska prestolnica najbolj intenzivno razvijala in gradila, ni niti v centru nikoli povsem popolnila razpoložljivega prostora, ponekod pa ga je z rušenji hiš celo pridobila. Gradbene jame nedavnega recesijskega šoka so le zadnje v vrsti takšnih mestnih…
Nadaljuj z branjemOutsider na Instagramu @outsider.magazine
