“Najprej bomo opustili vse religiozne projekte: sinagoge, cerkve, džamije, pokopališča, sakralne gradove in rezidence. Opustili bomo vse bolnišnice. Opustili bomo vse parke. Opustili bomo projekte, ki jih prevzemate iz prestiža. Opustili bomo projekte, ki jih prevzemate, da bi dokazovali svojo superiornost nad drugimi biroji. Opustili bomo projekte, s katerimi se potegujete za Regan-Barnesa. Opustili bomo projekte, s katerimi se hočete zapisati v zgodovino. Opustili bomo vsakršno izumljanje. Namesto tega se bomo lotili arhitekture, ki je v tem svetu najbolj pomembna. Lotili se bomo arhitekture, ki je boljša od umetnosti, saj ljudje v njej zares živijo.”
Bratranec Stirling zamahne z roko in na projekcijskem platnu v centralni pisarni, na katerem se z njegovega CocoBlueja vrtijo fotografije cerkve sv. Ignacija, klinike Božični puding, klinike Spreckelsen, živalskega vrta Gams, galerije Lazarus 47, teniškega kluba Hohenhof in drugih kronskih projektov iz zgodovine Vitruviusa, se prikaže hiša.
“Ustvarili bomo Pärnujsko tipsko hišo. To bo hiša, ki bo ustrezala vsakemu povprečnemu državljanu zahodne civilizacije. Preprosta, kvazipraktična, všečna. Ker se finančne zmožnosti prebivalstva seveda razlikujejo, bo PTH na voljo v treh modelih: Charlie Bucket, Dursley in Gatsby. Vsak model bo na voljo v treh velikostih. Poleg dejavnika velikosti bomo še upoštevali dejavnik urbanosti: tako bo vsak model na voljo v različicah Provinca in Detroit. Tloris bo enoten, pri večjih modelih bodo le prostori večji. Gradbeni material bo enoten. Strešna kritina bo enotna. Fasada bo enotna, na voljo bo v desetih možnih barvnih različicah. Možna personalizirana odstopanja so dodatno nadstropje, sprememba materiala vrtne ograje, manjše spremembe v namembnosti prostorov in razlike v vrtni dekoraciji. S personaliziranimi odstopanji bomo pokazali željo, da se želimo približati posamezni stranki, pri čemer obstaja verjetna hipoteza, da bodo želje po teh odstopanjih redke, saj se bomo s podrobnimi raziskavami zelo natančno približali profilu hiše, ki bo ustrezal vsem. Temu projektu se bo v naslednjih mesecih posvetila celotna ekipa Vitruviusa. Delo bom razdelil v dve skupini: pripravniki se bodo lotili raziskave o željah, potrebah in pričakovanjih potrošnikov. Koordinirala vas bo Lu. Partnerji pa bodo na bazi svojih preteklih izkušenj z okusom povprečja pri priči začeli s snovanjem Pärnujske tipske hiše. Ne pozabite na pastelne barve. Ne pozabite na okrasne samokolnice s cvetjem. Ne pozabite na minimalistične dnevne sobe v temnem lesu. Ne pozabite na okrasne predmete iz jekla. Ne pozabite na bela plastična okna. Ne pozabite na prijetno domačnost, a obenem tudi ne na piš prestiža. Prve predloge in načrte pričakujem od jutri naprej.”
Bratranec Stirling partnerjev ne vpraša za mnenje, temveč zapre CocoBlue in odmahne z roko, naj se tam zbrani kolektiv Vitruviusa pobere iz prostora. Odkar je vodja, si je brez pojasnil prisvojil centralno Ludvikovo pisarno, ta pa mu jo je brez komentarja prepustil, čeprav v Vitruvius od Danielove smrti tudi sam prihaja skoraj vsak dan: da poseda in si ogleduje napeto atmosfero, ki jo je povzročil. Očitno je, da dodatna vprašanja niso zaželjena.
“Kaj pa tekoči projekti?”
“Ljuba Olga. Ker vem, da potrebuješ taksidermiteko za vse nove obleke, ki jih nameravaš odvreči po koncu letošnje sezone, bomo tekoče projekte seveda izpeljali. Vendar po liniji najmanjšega odpora. Vsak od vas je dolžan svoje prioritete usmeriti v PTH. To je ukaz. Še kaj?”
Družina Hagenbohm je v stanju šoka: veliko pregloboko, da bi komentirala bizarni sestanek. Brez besed se poberejo v svoje šestkotne luknje. Čez deset minut se kot eden zberejo v stari Danielovi pisarni, ki je od forenzične preiskave razmetana in prazna: ker je Stirling okupiral centralno sobo, je postala njihov skupni prostor za pritoževanje, spletkarjenje in opravljanje. Vsak s svojo kavo in cigaro posedejo po mizah in stolih.
“Dragi moji sorodniki in pridruženi član: mislim, da komentar ni potreben. Daniela smo se znebili. Kako se bomo znebili tega?”
Piše: Eva Mahkovic
Riše: Eva Mlinar
