Seveda se je izkazalo, da višji inšpektor Paddy Scotch na ponovnem zaslišanju pripravnikov v biroju Vitruvius, ki ga je zahteval duševni mir narednice Kleinfrankenheim in prekinila razglasitev neželjenega novega vodje biroja, ni izkopal ničesar pomembnega. Kot je vedel že prej, so bili vsi pripravniki ob uri zločina v pisarni Jesenski salon in zaposleni z urejanjem zaključne papirologije za Božični puding. Ženski instinkti narednice Kleinfrankenheim torej morajo biti lažni, rekonstrukcija dogodkov za tisti dan pa  enostavna:

– Daniel Hagenbohm in Klementina Hagenbohm se 16. novembra pred zoro odpeljeta v Brest (pričanje K. H.);

– ob 5.55 se D.H. poslovi od K.H., ki odide kupovat svetila Bölgeblick v nakupovalni center pohištva in objektov za dom Partridge (pričanje K. H.);

– ob 5.56 D.H. sam vstopi v prazno prvo nadstropje kardiovaskularne klinike Božični puding (dokaz: videoposnetek z nadzorne kamere, ki je bila v avli prvega nadstropja klinike poskusno prižgana);

– med 6.15 in 11.45 uro se K.H. skrivaj vrne v Božični puding, potem ko je prejšnji večer zastrupila soproga z rižoto (domneva višjega inšpektorja P.S.);

– med 6.15 in 11.45 D.H. začuti omotico in odrevenelost okončin, ki so posledica zastrupitve (domneva višjega inšpektorja P.S., podprta s pričevanjem Abrahama Ketteringa z mednarodnega inštituta za mikologijo Pärnu);

– med 6.45. in 11.45 D.H. umre (pričanje specialistke sodne medicine Kleopatre Koff);

– med 6.45 in 11.45 K.H. brezčutno opazuje umiranje D.H. in ga post mortem iznakazi z ostrim rezilom, nato pa truplo ovije v prozorno folijo (domneva višjega inšpektorja P.S.)

– truplo je najdeno ob 14.22 v operacijski dvorani 1 kardiovaskularne klinike Božični puding (pričanje K.H. in višje sanitarne tehnice Arie Alexis Kozjak, ki je bila pred odprtjem zadolžena za generalno čiščenje stavbe).

Tako višji inšpektor Paddy Scotch ob vnovičnem pregledu hipotetičnega skeleta zločina zdaj res ne more kaj, da ne bi aretiral Klementine Hagenbohm, kot od njega zahtevata klan in javnost. Pri tem se opira na predpostavko, da je stari kliše, po katerem je najbolj verjetni osumljenec tudi pravi storilec, tudi tokrat resničen. Narednica Kleinfrankenheim je na dopustu zaradi težav z živci.

A seveda – vest višjega inšpektorja Paddyja Scotcha ni mirna:

Kako se je ob truplu znašel srebrni monokel in kako to, da so ga forenziki ob pregledu prizorišča zločina tako prvič kot drugič spregledali?

Kako je mogoče, da je Alma Hagenbohm pripravljena priseči na sodišču, da je z Danielom zadnjič govorila ob 14.01 in da izjavo potrjuje tudi seznam klicev na njenem omniprezentnem telefonu CocoBlues, hkrati pa patologinja Kleopatra Koff pod enako prisego trdi, da je Daniel glede na mrliške lise, temperaturo in stanje mitridija v krvi umrl najkasneje ob 11.45?

Kako je mogoče, da se ista Kleopatra Koff kljub svojemu znanju, izkušnjam in štirim mednarodnim bestsellerjem o sodni medicini ne more odločiti, ali so bili Danielovi prsti odstranjeni s skalpelom ali olfa nožem?

Kako, kako, kako?

“Klementina Hagenbohm, aretirani ste zaradi umora Daniela Hagenbohma. Imate pravico do molka. Vse vaše izjave lahko obrnemo proti vam.”

Ko Klementino Hagenbohm v lisicah odpeljejo iz prvega nadstropja vile Križ in Karolina, kjer jo je v tednih od umora skrivaj opazovala inšpektorjeva patrulja, je osumljenka popolnoma mirna. Od nekdaj ji je bilo jasno, da se ji bo poroka z Danielom, ki bi ga zagovorniki romantičnih čustev označili za ljubezen njenega življenja, čeprav je bil sebična, nezrela, razvajena žival, enkrat obrnila proti njej. Ali je umorila svojega moža? To niti ni bistveno. Veliko bolj bistveno je, da je pred leti, ko se je zaradi priključitve klanu Hagenbohm, ki jo bo sedaj brez trohice misli žrtvoval v dobro svoje krvi, odrekla karieri, že umorila sebe. Ni ji žal, da je aretirana. Ni ji žal, da je Daniel mrtev. Njeno življenje je po desetletjih v senci Križa in Karoline, Vitruviusa in veličastnih stvari, ki jih je Daniel ustvaril, že odteklo. Tako pompozen konec, kot je javno obešanje (Pärnu je po šestdesetih letih civilizirane države nedavno lani ponovno uvedel smrtno kazen), je lahko samo dobrodošla popestritev.

Piše: Eva Mahkovic

Riše: Eva Mlinar